Med zdravo zelenjavo, nasičeno s snovmi in minerali, potrebnimi za človeka, velja posebej izpostaviti korenje. Ta pomarančna zelenjava je nasičena z vlakninami in minerali, medtem ko jo lahko jeste tako v sestavi jedi (na primer v solatah ali juhi), kot v surovi obliki. Vitamini v korenju se s pravilno toplotno obdelavo (kuhano) ne izgubijo.

Glavne koristne snovi

Večina ljudi pozna korenje zaradi svojega visokega odstotka beta karotena (včasih ga imenujemo "korenčkov vitamin"), svetlost barve zelenjave pa kaže na njegovo visoko ali srednjo koncentracijo. Koristnim lastnostim karotena lahko pripišemo naslednje lastnosti:

  • Preprečevanje raka. Pomanjkanje tega vitamina lahko prispeva k razvoju raka.
  • Beta-karoten krepi telesne celice in njihovo strukturo, povečuje njihovo odpornost proti škodljivim učinkom, pa tudi znatno poveča njihovo življenjsko dobo. Preprosto povedano, človek je manj bolan in tudi v primeru bolezni precej hitro okreva.
  • Učinek proti staranju. Ta vitamin je dober antioksidant, zmanjšuje negativne učinke stresa na telo, izboljšuje delovanje imunskega sistema in preprečuje staranje kože.
  • Karoten lahko prepreči razvoj žilnih bolezni, kot sta ateroskleroza in angina pektoris. Poleg tega, da krepi stene posode, pomaga ohranjati zdravo raven holesterola, tako da ustavi razvoj krvnih strdkov.
  • Pomanjkanje strupenosti. To ne pomeni, da ga lahko zaužijemo v kakršnih koli količinah, vendar v primerjavi z drugimi vitamini velja, da je beta karoten eden najvarnejših glede stranskih učinkov (praktično jih ni).

Med drugim beta karoten krepi mrežnico zrkla, prispeva k razvoju ostrine vida, pa tudi krepi očesne mišice. Značilen trenutek te snovi je, da se lahko spremeni v vitamin A (čeprav le s pomanjkanjem v telesu, v vseh drugih primerih karoten ostane v svoji "obliki"). Vsebnost te snovi v koreninskem pridelku korenja je približno 20% norme na sto gramov (1, 1 mg).

Vitamin A (retinol)

V korenju je retinola v čisti obliki odsoten, zaradi pretvorbe karotena pa ne more biti prevelikega odmerjanja.

Vendar pa presežek vitamina A lahko najdemo v nekaterih drugih živilih, kot so majoneza, ribje olje in jetra.

Da bi razumeli, kateri vitamini v korenju in jetrih so običajni, je treba primerjati vsebnost njihovih elementov v sledeh:

  • Korenje. Vitamini A (nizka vsebnost), C, E, H, PP, K, beta karoten, skupina B (B1, B2, B3, B5, B6), pa tudi ogromno mineralov.
  • Jetra. Vitamini A (velika vsebnost), B2, B4, B5, B6, B12. Sem spadajo holin in piridoksin.

Vsebnost retinola v jetrih rib ali živali je približno 8000 ali celo 9000 mikrogramov na 100 gramov izdelka z dovoljenim dnevnim odmerkom 3000. V zvezi s tem lahko uporaba jetrnega mesa, klobas, testenin in drugih izdelkov povzroči presežek vitamina A, kar posledično pomeni, , naredi človeške kosti šibke in krhke, povečuje utrujenost in ogroža tudi pojav patologij pri plodu (med nosečnostjo).

Tveganje za preveliko odmerjanje običajnih izdelkov je lahko majhno, vendar je to ob jemanju multivitaminov in nekaterih zdravil več kot resnično.

Zato je bolje, da svojo prehrano popestrite s svežim sadjem in zelenjavo. Vsebnost vitamina v korenju je v veliki meri odvisna od njegove stopnje "zrelosti", pa tudi od tega, ali so bili za gojenje zelenjave uporabljeni kemični dodatki.

Niacin (PP) in biotin (H)

Vitamin PP (niacin ali nikotinska kislina) je nujen predvsem za pretvorbo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob v energijo, ki bo nahranila vse organe telesa. Poleg tega ima niacin naslednje koristne lastnosti:

  • Izboljšanje metabolizma. To je posledica dejstva, da vitamin PP predela maščobe in kisline, ki so potrebne za tvorbo celičnih sten, pa tudi za njihovo krepitev.
  • Niacin spodbuja proizvodnjo nekaterih hormonov, ki sodelujejo pri uravnavanju presnove.
  • Nedavne študije vitamina PP so pokazale, da ima regulativni učinek na glukozo v krvi, pa tudi na proizvodnjo inzulina.
  • Zahvaljujoč pomirjujočemu učinku niacin izboljša delovanje možganov, izboljša spanec in razvije spomin.

Vsebnost niacina v korenju je približno 1, 1 mg na 100 gramov z dnevno normo 12–26 mg za odraslo osebo.

Koristi vitamina H ali biotina niso le za izboljšanje presnove, temveč tudi za krepitev imunosti. Ta vitamin blagodejno vpliva na kožo in lase človeka, kar omogoča njegovo uporabo pri proti staranju, celjenju in drugih postopkih, ki pozitivno vplivajo na videz.

Tako kot niacin tudi biotin sodeluje pri uravnavanju krvnega sladkorja in tudi prispeva k proizvodnji hormona inzulina. Zahvaljujoč vitaminu H telo bolje absorbira živila, ki vsebujejo beljakovine, in na splošno normalizira endokrini in živčni sistem. Pomanjkanje tega vitamina se kaže v moteni aktivnosti endokrinih žlez, pojavu seboreje (prhljaja), suhosti in bledice kože.

Korenje sicer ni glavni vir biotina, vendar je ta pomemben vitamin še vedno prisoten v njegovi sestavi, čeprav v majhnih količinah: na sto gramov znaša le 0, 06 mcg.

Askorbinska kislina in tokoferol (E)

Eden najboljših antioksidantov in snovi, ki krepijo človeški imunski sistem, je vitamin C, najbolj znan izmed vseh vitaminov. Potrebe telesa po askorbinski kislini so približno 100 mg, pri kadilcih in starejših pa je treba to stopnjo povečati.

Zahvaljujoč askorbinski kislini se v telesu izboljša proces regeneracije, normalizira se tvorba krvi, povrne se zunanja funkcija ščitnice in trebušne slinavke. Poleg tega ta vitamin spodbuja rast kostnega tkiva in hrustanca, sodeluje pri odstranjevanju žolča in toksinov ter krepi stene kapilar in arterij, izboljšuje njihovo prepustnost.

Preveliko odmerjanje vitamina C je malo verjetno, saj se ne kopiči, ampak se zlahka izloči iz telesa. Če pa se lahko zgodi, zagotovo ni iz korenja, saj vsebuje razmeroma majhno količino - 5% dnevne norme vitamina C (5 mg na sto gramov).

Pomanjkanje vitamina E (ali tokoferola) najprej vpliva na počutje človeka: čuti letargijo, povečano utrujenost in tudi živčnost.

Tako kot askorbinska kislina tudi ta vitamin pospešuje celjenje odprtih rezov, ran in brazgotin ter spodbuja razvoj mišičnega tkiva. Tokoferol je indiciran med nosečnostjo, pa tudi z nekaterimi kršitvami reproduktivnega sistema.

Na dan odrasla oseba potrebuje 7-12 mg, kar je veliko manj v primerjavi z drugimi vitamini. Vsebnost vitamina E v korenju je 0, 6 mg.

B vitamini

Obsežna skupina teh elementov v sledovih ima splošni krepilni učinek na imunski in druge sisteme telesa. Vitamini B ugodno vplivajo na presnovo.

Poleg tega se te snovi hitro raztopijo, telo jih hitro izloči z urinom, zato jih je treba jemati redno, bodisi kot pravo hrano (zelenjava, sadje, solate) bodisi kot del multivitaminskih kompleksov.

Podroben opis pozitivnih lastnosti teh snovi jasno kaže, kateri vitamini so poleg karotena bogati korenje in katere so njegove glavne prednosti. Poleg nikotinske kisline in biotina je kratek seznam vitaminov B naslednji:

  • Tiamin. Ta snov pomaga povečati energijo telesa (zaradi razgradnje maščob ogljikovih hidratov in beljakovin), poleg tega pa izboljša delovanje možganov in živčnega sistema.
  • Riboflavin. Včasih ga imenujejo "lepotni vitamin", saj ta mikroelement ugodno vpliva na lasne mešičke, rožne plošče nohtov in na proizvodnjo kompleksnih beljakovin, kot je hemoglobin.
  • Pantotenska kislina. Snov sodeluje pri proizvodnji energije za celice. To poveča ne samo celjenje ran, ampak tudi odpornost na različne okužbe.
  • Piridoksin. Vpliva na aktivnost signalov živčnega sistema in pomaga izločati toksine iz telesa skupaj s odvečno tekočino. Je dober antidepresiv, poleg tega pa znatno zmanjša tveganje za urolitiazo.

Seveda bo človeku izredno težko sestaviti jedilnik, ki bi vseboval vse koristne vitamine in minerale v pravih razmerjih, multivitamini pa obstajajo za zapolnitev manjkajočih snovi. Vendar pa je z zdravo prehrano, nasičeno z zelenjavo, sadjem, žiti in zrni, potrebo po teh elementih mogoče popolnoma zadovoljiti brez lekarniških zdravil.

Korenje vsebuje veliko vitaminov skupine B, zaradi česar je nujno potrebna zelenjava za tiste, ki jim je mar za njihovo zdravje. Odstotek elementov v sledeh na 100 gramov je približno naslednji:

  • B1 (tiamin) - 0, 1 mg. Potrebno je jemati 1-2 mg na dan.
  • B2 (riboflavin) - 0, 02 mg. Norma je 1, 3–3 mg za odraslo osebo.
  • B5 (pantotenska kislina) - 0, 3 mg. Dnevna potreba je 8-15 mg.
  • B6 (piridoksin) - 0, 1 mg. Na dan je treba zaužiti približno 2–2, 5 mg.

Kot večina oranžne zelenjave (in tudi sadje) je tudi korenje nizkokalorični izdelek, kar pomeni, da je odličen za tiste, ki se ukvarjajo s športom ali samo spremljajo svojo težo - 100 gramov korenja vsebuje 33 kalorij. Kemična sestava zelenjave ima naslednje parametre: prehranske vlaknine so 0, 8 g, ogljikovi hidrati - 7, 2 g, maščobe - 0, 1 g, beljakovine - 1, 3 g.

Mineralni elementi

Elementi v sledeh in minerali, ki sestavljajo korenje, so še posebej koristni pri motnjah delovanja ščitnice in jeter. Sem spadajo snovi, kot so jod (na 100 gramov - 5 μg), kalij (234 mg), nikelj (6 μg) in fosfor (57 mg). Če želite zadovoljiti dnevno potrebo po teh elementih, morate pojesti približno 200 g korenja.

Korenine korenja poleg teh snovi vključujejo še številne druge potrebne snovi za telo, ki vključujejo: molibden (20 μg), bor (200 μg), litij (5 μg), pa tudi kalcij, natrij, cink, žveplo, fluor, baker, mangan, krom in železo.

Uporaba zdravil

Če želite iz te zelenjave čim bolj izkoristiti, jo morate zaužiti bodisi surovo (na primer v solatah ali samo jesti kot jabolko) ali kuhano. Čeprav uporabni elementi ostanejo med cvrtjem v korenju, bo njihova koncentracija precej nižja kot v sveži zelenjavi.

Zato bo izredno koristno vedeti, kako jesti korenje, da bi absorbirali vitamine, minerale in hranila. Zelo koristen za zdravje ljudi je korenčkov sok, kot tudi pire korenček, pogosto ga priporočamo pri slabokrvnosti, oteklinah, pa tudi pri naslednjih boleznih:

  • Za gastritis morate korenčkov sok zmešati z mlekom in nato trikrat na dan piti po pol skodelice (100 ml).
  • Pri angini je priporočljivo uporabljati korenčkov sok (lahko ga razredčite z vodo, vendar bo potem terapevtski učinek slabši) za grgranje.
  • Z artrozo lahko zaužijete eno ali dve žlici pire korenja deset minut pred zajtrkom, kosilom in večerjo.
  • S hudimi napadi kašlja morate piti mlečno-korenčkov šejk (kot v primeru gastritisa). Druga možnost je, da trikrat na dan uporabite žlico pireja.
  • Za bronhitis in pljučne bolezni mešajte med s korenčkovim pirejem in nato vzemite 5-6 žlic na dan z razmakom dveh ur.

Za čiščenje jeter, črevesja in celotnega telesa pred toksini in toksini priporočamo uživanje naribanega korenja. Absorpcijo beta karotena v telesu lahko izboljšamo z mešanjem korenja z rastlinskimi olji, pa tudi kisle smetane. Pri težavah s srcem bo koristno piti posebne korenčkove čaje in tinkture, ki ugodno vplivajo na ožilje.

Ni prepovedano jesti kuhano korenje, tudi kot del zelenjavne enolončnice, priporočljivo pa je, da takšno zelenjavo uživate z najmanj začimbami, ki lahko nevtralizirajo pozitivne lastnosti jedi.

Možna škoda

Glavni pomisleki povzročajo tako imenovano karotensko zlatenico ali porumenelost kože s presežkom beta karotena v telesu. To stanje spremljajo glavobol, letargija in utrujenost, a čez nekaj časa telo odstrani odvečni karoten na naraven način, po katerem se stanje normalizira.

V kuhanem korenju je količina sladkorja manjša kot v svežih koreninskih posevkih, zato je za tiste, ki trpijo za sladkorno boleznijo, bolje, da ne pijejo svežih sokov in jedo to zelenjavo šele po kuhanju. Številni, ki jih mnogi omenjajo in ljubijo, "korejsko korenje" vsebuje veliko kisa, sladkorja in drugih snovi, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.

V primeru razjede želodca prav tako ne priporočamo uživanja korenja v večjih količinah, saj prispeva k povečanju kislosti v črevesju in želodcu. Prisotnost vnetnih procesov notranjih organov lahko pripišemo tudi kontraindikacijam.

Kategorija:

Zdravje