Atopijski dermatitis pri odraslih je ena najpogostejših alergijskih bolezni. Toda šele pred kratkim je bila ta bolezen diagnosticirana predvsem pri mladostnikih in otrocih. V zadnjem času se takšne diagnoze postavljajo vedno pogosteje za odrasle.

Glavni razlog v tem leži v zmotnem pristopu in napačni terapiji mladih, zaradi katere bolezen postane kronična in se kaže v recidivih do konca življenja.

Splošni opis

Atopijski dermatitis je kronična kožna bolezen, ki jo povzročajo alergije. Spremljajo ga značilni izdatni izpuščaji na telesu, pa tudi intenziven srbenje. Prve simptome atopijskega dermatitisa lahko opazimo že v otroštvu, pri odraslih bolnikih se ta bolezen počuti le ob občasnih poslabšanjih.

Ta bolezen ima druga imena:

  • Atopični ekcem.
  • Difuzni nevrodermatitis.

Imenuje se difuzni nevrodermatitis, ker motnja živčnega sistema prispeva k bolezni.

Difuzni nevrodermatitis ne velja za nalezljivo bolezen, zato ga ni mogoče prenesti z domačimi sredstvi. Ob poslabšanju tegobe se na telesu pojavijo majhne pike, draži in suhost kože, ki jih spremlja močno srbenje, ki močno oteži bolnikovo življenje, povzroči mu fizično trpljenje in psihično nelagodje. Relaps bolezni precej negativno vpliva na splošno počutje človeka, spodkopava njegovo obrambo, daje pacientu neprijetne občutke, poslabša kakovost življenja in zmanjša delovno zmogljivost.

Statistični podatki kažejo, da vsaka deseta oseba, ki živi na planetu, trpi zaradi manifestacij atopičnega ekcema. V tem primeru je večina bolnikov otrok, saj se lahko bolezen manifestira že v obdobju prvih let otrokovega življenja.

In da bi se kompetentno borili s to boleznijo, je treba razumeti, kaj je glavni razlog za njen razvoj. In potem morate vedeti, kako zdraviti atopijski dermatitis pri odraslih.

Vzroki bolezni

Do zdaj znanstvenikom ni uspelo dokončno ugotoviti, kaj je glavni razlog za razvoj nevrodermatitisa pri odraslih. Toda na podlagi dolgoletnih raziskav na tem področju je mogoče ugotoviti glavne dejavnike tveganja, ki izzovejo razvoj bolezni:

  • Glavni dejavnik razvoja bolezni se šteje dednost . Prav genetski dejavnik velja za precej pogosto pri nastajanju te patologije. Če je torej nekdo od bližnjih sorodnikov zbolel za bronhialno astmo, dermatitisom ali alergijskim rinitisom, potem ima otrok verjetnost, da razvije bolezen do 50%. Nagnjenost k bolezni se lahko prenaša z materine strani. Bolezen se začne manifestirati v prvih letih otrokovega življenja, do petega leta starosti.
  • Alergijske reakcije na zdravila ali druge alergene, kot so živalska dlaka, hišni prah, sintetični materiali, živila, gospodinjske kemikalije, rastlinski cvetni prah, so prav tako pomemben izzivalen dejavnik bolezni.
  • Stalni stresi, pa tudi živčna napetost in depresija lahko prispevajo k razvoju bolezni.
  • Nenehno bivanje v sobi, pomanjkanje telesnih naporov in majhna količina časa, preživetega na svežem zraku.
  • Neracionalna, nezdrava prehrana, v prehrani katere prevladuje visokokalorična rafinirana hrana, hkrati pa vlaknin in vitaminov ne uporabljamo veliko.
  • Onesnaževanje okolja in neugodni okoljski pogoji.
  • Močan padec vlage in temperature zraka.
  • Zloraba zdravil, anestetikov in antibiotikov.

Atopijski dermatitis se lahko pojavi pod vplivom katerega koli od zgornjih dejavnikov. Za bolezen velja, da je znak večje dovzetnosti človeškega telesa za kakršne koli zunanje dražljaje, ki delujejo kot sprožilec bolezni.

Simptomi bolezni

Stopnja manifestacije kožne bolezni bo odvisna od številnih dejavnikov: na primer od sočasne bolezni, stanja okolja in starosti bolnika. Najpogosteje poslabšanja tegobe opazimo v jesensko-spomladanskem obdobju, saj ravno v tem času alergičniki oslabijo obrambno sposobnost telesa, delovanje imunskega sistema pa se zmanjša.

  • Glavni simptom nevrodermatitisa je suha koža in draženje, ki ju spremlja nastanek izpuščaja in močnega srbenja. Srbenje je tako močno, da lahko povzroči živčne okvare in povzroči nespečnost.
  • Najpogosteje je izpuščaj pri odraslih lokaliziran na obrazu, rokah, komolcih, glavi, vratu, prsih, poplitealnih fosah in v dimljah. Koža hkrati začne pordeti in se vname, nastanejo srbeči vezikli, napolnjeni z motno tekočo vsebino. Po odprtju postanejo mokri in ko se posušijo, prekrita z rumeno grobo skorjo.
  • Močno srbenje lahko povzroči praskanje, ki se sčasoma pogosto zaplete s streptokokno ali gnojno okužbo s stafilokokom. Koža bolnika, ki trpi zaradi nevrodermatitisa med poslabšanjem bolezni, začne srbeti, srbeti, se navlažiti in nabrekne. Sčasoma se barva kože začne spreminjati, temniti in zgostiti.
  • Poleg tega se pri bolnikih z difuznim nevrodermatitisom znatno zmanjša imunost, prizadenejo se notranji organi in oslabi delovanje ščitnice in spolovil. Prizadene se tudi pacientovo psihološko stanje, živčne motnje od blage inhibicije do histerije in povečana razdražljivost.
  • Bolezen pri starejših pogosto spremlja tvorba plakov in luskastih papul, ki se lahko nahajajo absolutno po telesu. V tem primeru se koža vname, nabrekne in postane suha. Če opazimo dolgotrajno zdravljenje s hormonskimi zdravili, se lahko pojavi sočasna bolezen, kot je hipokortizem. Praviloma se kaže v inhibiciji nadledvične funkcije, ki jo spremlja hitra utrujenost, hipoglikemija, hipotenzija in izguba teže.
  • Difuzni nevrodermatitis pri odraslih pogosto spremljajo takšne manifestacije, kot so izguba obrvi in ​​trepalnic, redčenje las na okcipitalnem predelu glave, infiltracija in hiperemija stopal, kjer se pojavijo razpoke in luščenje.

Diagnostika

Praviloma mora biti alergolog vključen v diagnozo atopijskega dermatitisa. Celovito klinično sliko bolezni je treba sestaviti na podlagi pregleda in zaslišanja pacienta. V tem primeru je treba upoštevati pogostost in naravo poteka bolezni, prepoznati je tudi trajanje manifestacije, sočasne bolezni in obstoječe dermatološke težave pri ožjih sorodnikih pacienta. Da bi bila diagnoza natančna, je treba opraviti krvni test za raven imunoglobulina E, ki pomaga prepoznati nagnjenost človeškega telesa k alergijski reakciji.

Da bi zdravljenje dermatitisa pri odraslih pravilno predpisali, je treba vzpostaviti poseben alergen, ki izzove poslabšanje bolezni. Praviloma se za to izvajajo posebni testi, pri katerih se na podlaket nanese snov, ki lahko povzroči alergijsko reakcijo. Med stikom s snovjo koža začne pordeči in nabrekne. Na podlagi rezultatov kožnih alergijskih testov se sprejmejo ukrepi, katerih namen je odpraviti stik z ugotovljenim alergenom.

Zdravljenje odraslih

Zdravljenje mora zdravnik izbrati posebej, hkrati pa vključuje uporabo antihistaminikov, antialergičnih, protivnetnih in razstrupljevalnih zdravil ter pomirjeval. Pomembno vlogo igra pacientovo psiho-čustveno stanje, saj manifestacijo atopijskega dermatitisa pogosto poslabšajo obstoječe obremenitve. V takih primerih so predpisani pomirjevala in antidepresivi.

Antihistaminiki zmanjšujejo občutljivost celic na histamin, ki je odgovoren za nastanek alergijske reakcije. Toda velja opozoriti, da če vsak dan jemljete zdravila prve generacije, na primer Tavegil ali Suprastin, potem se telo hitro navadi na ta zdravila, kar še zmanjša učinkovitost terapije.

Poleg tega takšna zdravila odlikujejo hipnotični učinek in jih ne priporočajo za uporabo tistim ljudem, katerih poklicna dejavnost je povezana z opravljanjem dela, ki zahteva povečano koncentracijo in hitro reakcijo. Zato so bolj povprašena zdravila druge generacije, na primer Claritin, Astemizol, Cetirizine, ki niso sposobna zavirati aktivnosti osrednjega živčnega sistema.

Zdravljenje bolečega srbenja se izvaja s hormonskimi zdravili. Z zastrupitvijo telesa se izvaja intenzivna terapija z uporabo intravenskih infuzij. Če opazimo nalezljive zaplete, potem je treba predpisati antibakterijska zdravila. Trajanje zdravljenja z antibiotiki je približno teden dni. Če se herpetična okužba pridruži manifestacijam atopijskega dermatitisa, potem so predpisana zdravila, kot sta Acyclovir ali Famvir.

Lokalna terapija

Za lokalno zdravljenje so predpisana mazila, ki vsebujejo antihistaminike in steroidne hormone. Uporabljajo se tudi kreme in geli z antihistaminskim delovanjem. To lahko vključuje na primer Fenistil gel. Dokaj dober terapevtski učinek lahko dosežemo z losjoni z raztopino Delaksina, suspenzijo cinkovega oksida ali decokcijo hrastovega lubja.

Če ima telo skorje in joče tvorbe, se uporabijo antiseptični losjoni z razkuževalnim in protivnetnim učinkom. Za to lahko uporabite borovo tekočino ali infuzijo kamilice.

Fizioterapevtski postopki

Kombinirano zdravljenje nevrodermatitisa vključuje uporabo fizioterapevtskih postopkov:

  • Magnetoterapija, laserska terapija, UHF lahko izboljšajo odpornost tkiva in prehrano, hkrati pa lajšajo vnetje.
  • Hirudoterapija, akupunktura in akupresura lahko povečajo obrambo telesa.
  • Sanitarna nega, balneoterapija, blatne kopeli lahko okrepijo bolnikov živčni sistem.

Folk pravna sredstva

Za zdravljenje dermatitisa lahko uporabimo tudi alternativne recepte, ki imajo lahko pomirjujoč učinek, lajšajo suho in srbečo kožo. V ta namen se morate kopati z decokcijo listov črnega ribeza ali z morsko soljo.

Precej učinkoviti so losjoni z decokcijo ovsa ali hrastovega lubja. Naravne snovi, ki jih najdemo v rastlinah, lahko krepijo imunski sistem in povečajo odpornost človeškega telesa na alergijske reakcije.

Nadomestno zdravilo lahko kombiniramo z zdravili, vendar se morate pred uporabo decokcij in infuzij posvetovati z zdravnikom.

V zaključku velja omeniti, da je priporočljivo, da bolniki z dermatitisom pijejo veliko tekočine. Hkrati je treba piti vsaj 2 litra navadne pitne vode, enolončnice, sok, zeliščni ali zeleni čaj. Prav tako ni priporočljivo nositi volnenih in sintetičnih oblačil, ki krepijo srbenje. Zelo pomembno je upoštevati osebno higieno. Toda namesto mila je vredno uporabiti posebna sredstva z vlažilnim učinkom, ki lahko ugodno vplivajo na suho kožo.

Kategorija:

Zdravje